Nadgradnja kosti ali vsadki brez nje: potrebujete dvig sinusa?

Zgornja čeljust zadaj, v predelu ličnikov in kočnikov, je za vsaditev pogosto najbolj zahtevno območje v ustih. Nad koreninami teh zob leži maksilarni sinus, zračna votlina, ki se s časom širi navzdol. Ko zob izpade, se kost pod sinusom začne tanjšati, dno sinusa pa se spusti proti grebenu. Ostane pas kosti, ki je za običajen vsadek prekratek. Takrat pade odločitev: kost zgraditi z dvigom sinusa, ali izbrati pristop, ki tanke kosti sploh ne potrebuje.

Zakaj v zgornji čeljusti pogosto zmanjka kosti

Za izgubo višine kosti sta odgovorna dva procesa hkrati. Prvi je resorpcija: brez korenine, ki bi jo obremenjevala, se čeljustna kost postopno topi. Drugi je pnevmatizacija, počasno širjenje sinusa v prostor, ki ga je nekoč zapolnjeval zob. Skupaj lahko po nekaj letih brezzobja pod sinusom ostane le nekaj milimetrov kosti. To ni napaka pacienta niti znak, da vsaditev ni mogoča. Je zgolj anatomija, ki jo je treba upoštevati pri načrtu.

Kaj je dvig sinusa in kako zanesljiv je

Dvig sinusa (sinus lift) je poseg, s katerim ustvarimo prostor za novo kost pod sluznico sinusa. Sluznico, ki oblaga votlino, previdno dvignemo, pod njo pa vnesemo kostni nadomestek. Ta se v nekaj mesecih preraste v lastno kost pacienta, ki nato nosi vsadek.

Uporabljamo dva pristopa. Pri lateralnem odpremo majhno okno v stranski steni čeljusti in delamo skozenj, kar omogoča večje pridobitve višine. Pri transalveolarnem oziroma osteotomskem pristopu delamo skozi mesto bodočega vsadka in dno sinusa nežno dvignemo z instrumentom, brez posebnega okna. Ta je manj invaziven, a primeren le, kadar je izhodiščne kosti nekaj več.

Poseg je dobro raziskan in predvidljiv. Sistematični pregled, ki so ga izdelali Pjetursson in sodelavci (2008) na več kot 12.000 vsadkih, je pokazal približno 90-odstotno preživetje vsadkov tri leta po dvigu sinusa z lateralnim oknom, pri vsadkih s hrapavo površino pa je delež dosegel okrog 98 odstotkov (1). Dvig sinusa torej ni negotova rešitev. Cena zanesljivosti pa je čas: med gradnjo kosti in vsaditvijo pogosto mine nekaj mesecev celjenja.

Kdaj se dvigu sinusa lahko izognete

Ne pri vsakem pacientu je gradnja kosti nujna. Kadar je namen skrajšati zdravljenje ali se izogniti dodatnemu posegu, obstaja več poti okrog sinusa namesto skozenj.

• Kratki vsadki. Sodobni kratki vsadki (pod 8 mm) se zasidrajo v razpoložljivo kost pod sinusom in gradnja pogosto ni potrebna. Meta-analiza randomiziranih raziskav s petletnim spremljanjem (Mester in sod., 2023) je pri kratkih vsadkih zabeležila okrog 96-odstotno preživetje v primerjavi z okrog 99 odstotki pri standardnih vsadkih z dvigom sinusa, pri čemer razlika ni bila statistično značilna. Kratki vsadki so pokazali celo manj bioloških zapletov in nekoliko manjšo izgubo obrobne kosti (2).
• Nagnjeni vsadki in koncept All-on-4 ali All-on-6. Kadar nadomeščamo cel zobni lok, lahko vsadke usmerimo tako, da se izognejo sinusu in poiščejo trdnejšo kost spredaj in ob strani. To pogosto omogoča fiksno oskrbo brez gradnje kosti.
• Zigomatični in pterigoidni vsadki. Pri močno atrofirani čeljusti, kjer kosti skoraj ni, se sidrišče poišče izven običajnega grebena: zigomatični vsadki se zasidrajo v ličnico, pterigoidni pa v kost za sinusom. Sistematični pregled in meta-analiza (Brennand Roper in sod., 2023) je pri zigomatičnih vsadkih pokazala okrog 96-odstotno preživetje pri povprečnem spremljanju več kot šest let. Vnetje sinusa je bilo najpogostejši biološki zaplet, s pojavnostjo približno 14 odstotkov v petih letih, kar zahteva skrbno izbiro pacienta in redne kontrole (3).

V Ortoimplantu te redkejše tehnike, vključno z zigomatičnimi, pterigoidnimi, subperiostalnimi in transnazalnimi vsadki, obvladamo kot del vsakdanjega dela. Prav zato lahko rečemo, da praktično ni pacienta, ki mu vsadka ne bi bilo mogoče vgraditi, tudi kadar so ga drugje zavrnili zaradi pomanjkanja kosti.

Kako se odločimo za pravo pot

Odločitev ni le vprašanje višine kosti. Upoštevamo, koliko milimetrov kosti je pod sinusom, ali nadomeščamo en zob ali cel lok, stanje sinusa in sluznice, splošno zdravje ter željo pacienta po čim krajšem zdravljenju. Nekomu bolj ustreza en dobro premišljen dvig sinusa s trajnim rezultatom, drugemu pot brez gradnje z zobmi še isti dan.

Načrt se vedno začne s tridimenzionalnim posnetkom CBCT. Ta pokaže dejansko obliko sinusa, debelino kosti in lego pomembnih struktur, tako da poseg načrtujemo vodeno in vnaprej, ne šele med operacijo. Za bolj tesnobne paciente ali daljše zahvate ponujamo analgosedacijo, blago sedacijo, ki poseg naredi mirnejši in udobnejši. Za hitrejše celjenje po zahtevnejših posegih uporabljamo dodatne metode medicinskega okrevanja, na primer hiperbarično oksigenoterapijo in limfno drenažo.

Kratek odgovor na naslovno vprašanje: dvig sinusa je izvrsten in zanesljiv poseg, ni pa vedno edina pot. Pri marsikom je z izbiro pravega vsadka mogoče kost pustiti pri miru. Kaj je pravo za vas, se najbolje pokaže na pregledu, ki je pri nas prvič brezplačen.

Pogosta vprašanja