Novi zobje v enem dnevu: takojšnja obremenitev vsadkov

Zamisel, da pacient v ordinacijo vstopi brez zob, ven pa odide s fiksnimi zobmi na vsadkih, se marsikomu zdi prehitra, da bi bila resna. Pri All-on-4 in drugih terapijah All-on-X gre vendarle za preverjen implantološki protokol z desetletji klinične uporabe.

Takojšnja obremenitev, torej immediate load, pomeni, da na vstavljene vsadke namestimo začasni fiksni protetični nadomestek isti dan ali v 24 urah po posegu. Osteointegracija, torej zaraščanje vsadka z okoliško kostjo, se pod začasnim nadomestkom nadaljuje v naslednjih približno treh mesecih, nato pa začasne zobe zamenja trajni fiksni protetični nadomestek.

Ključno je razumeti, kaj ta protokol omogoča in česa ne, saj je razlika med uspehom in neuspehom v nekaj zelo konkretnih podrobnostih.

Kaj se v resnici spremeni glede na klasični protokol

Pri odloženi obremenitvi se vsadek najprej več mesecev zarašča z okoliško kostjo, prevleka ali most pa pride šele po končani osteointegraciji. Pri takojšnji obremenitvi začasne fiksne zobe namestimo isti dan ali v 24 urah, medtem ko se proces osteointegracije nadaljuje v naslednjih približno treh mesecih.

Bistvena razlika, ki jo pacientom nenehno pojasnjujemo, je, da ima začasni fiksni nadomestek v tem obdobju predvsem estetsko in fonetično funkcijo ter oblikuje mehka tkiva med njihovim celjenjem. Hkrati začasni nadomestek s povezovanjem vsadkov v enotno fiksno konstrukcijo prispeva k njihovi stabilizaciji in k omejevanju mikropremikov med osteointegracijo.

To pa ne pomeni, da je z začasnimi zobmi mogoče običajno gristi in žvečiti. Med osteointegracijo se pacient drži prilagojene prehrane in prejetih navodil, da se prepreči prekomerna obremenitev začasnega nadomestka in vsadkov ter zaščitijo pogoji, potrebni za njihovo stabilno zaraščanje z okoliško kostjo.

Primarna stabilnost je pogoj, ne podrobnost

Celoten protokol takojšnje obremenitve sloni na enem ključnem pojmu: primarni stabilnosti. To je mehanska stabilnost vsadka v kosti neposredno po vstavitvi, preden se začne njegovo biološko povezovanje z okoliško kostjo. Eden od načinov njene ocene je navor vstavljanja vsadka, izražen v newtonskih centimetrih (Ncm). Za takojšnjo obremenitev se v literaturi pogosto navajajo vrednosti od približno 30 do 40 Ncm in več, dodatno oceno pa je mogoče opraviti z resonančno frekvenčno analizo, pri čemer se vrednosti ISQ nad 65 štejejo za ugodne za stabilnost vsadka (Tettamanti in sod., 2017).

Zakaj je primarna stabilnost tako pomembna, najbolje pojasnijo mikropremiki. Pregled eksperimentalne in klinične literature kaže, da določena raven mikropremikov ni ovira za osteointegracijo, kot kritično območje pa se v literaturi navaja približno 50 do 150 mikrometrov. Prekomerni mikropremiki lahko ogrozijo osteointegracijo in povečajo tveganje za nastanek vezivnega tkiva namesto stabilne kostne vezi z vsadkom (Tettamanti in sod., 2017).

Pri All-on-4 in drugih terapijah All-on-X ne opazujemo le stabilnosti vsakega vsadka posebej. Pomembni so njihov položaj in razporeditev ter medsebojno povezovanje z začasnim fiksnim protetičnim nadomestkom, s katerim vsadki delujejo kot biomehanska celota in se omejujejo mikropremiki med osteointegracijo. Prav zato število vsadkov samo po sebi ni odločilno. Pomembno je, kje so vsadki postavljeni, kakšno stabilnost imajo in kako so sile razporejene na celotno konstrukcijo.

Pri posamičnem vsadku ni biomehanske prednosti medsebojnega povezovanja več vsadkov, kakršno imamo pri terapijah All-on-X. Takojšnja obremenitev posamičnega vsadka je mogoča v pravilno izbranih primerih, odločitev pa se sprejme individualno. Zato možnosti takojšnje obremenitve ne določa ena izmerjena številka, ampak kombinacija anatomije in značilnosti kosti, primarne stabilnosti vsadka ter biomehanike načrtovanega protetičnega nadomestka.

Kako zanesljiv je ta pristop

Podatki so spodbudni, kadar se protokol uporablja v pravilno izbranih primerih. Obsežen sistematični pregled več kot deset tisoč takoj obremenjenih vsadkov je pokazal stopnjo preživetja 96,39 odstotka ob spremljanju do 13 let, pri čemer se je velika večina zabeleženih odpovedi, okoli 97 odstotkov, zgodila v prvem letu (Del Fabbro in sod., 2006). To je pomemben podatek, ki dodatno poudarja pomen zgodnjega obdobja celjenja, rednih kontrol in pacientovega upoštevanja navodil.

Zanimivo je tudi vprašanje meje navora. Novejša metaanaliza je pokazala, da nižji navor pri vstavitvi sam po sebi ni bil povezan z bistveno nižjim preživetjem takoj obremenjenih vsadkov v povprečnem spremljanju dveh let, kar nakazuje, da o izidu odloča celota primera in ne ena sama številka (Darriba in sod., 2023). Zato pri načrtovanju gledamo kakovost kosti, razporeditev vsadkov in konstrukcijo začasnega nadomestka skupaj, ne izolirano.

Ko se celoten zobni lok vrne v enem dnevu

Pri popolnoma brezzobih pacientih ali tistih z zobmi, ki jih zaradi posledic napredovalega parodontitisa ni več mogoče dolgoročno ohraniti, se takojšnja obremenitev najpogosteje uporablja v okviru fiksnih zob v 24 urah. Najbolj znan tak koncept je All-on-4, pri katerem se celoten zobni lok nadomesti s protetičnim nadomestkom, pritrjenim na štiri strateško razporejene vsadke. Njegov širši in bolj individualiziran razvoj predstavlja koncept All-on-X, pri čemer „X“ pomeni, da število, razporeditev in vrsta vsadkov niso vnaprej določeni, ampak se prilagodijo anatomiji in klinični situaciji pacienta.

Pri takojšnji obremenitvi se na vsadke isti dan ali v 24 urah po njihovi vstavitvi namestijo začasni fiksni zobje. S tem se vsadki obremenijo in medsebojno povežejo v biomehansko celoto. Začasne fiksne zobe pacient nosi približno tri mesece osteointegracije, nato pa jih zamenja trajni fiksni protetični nadomestek. Sistematični pregled koncepta All-on-4 je poročal o preživetju vsadkov nad 99 odstotki po več kot dveh letih, ob opombi avtorjev, da ima kakovost razpoložljivih raziskav še vedno omejitve (Soto-Penaloza in sod., 2017).

V Ortoimplant DENTAL SPA je ta pristop posebej pomemben tudi pri pacientih z izrazitim pomanjkanjem čeljustne kosti, pri katerih vstavitev klasičnih vsadkov ni mogoča. Takrat uporabimo potencial kosti višjih anatomskih predelov glave, kot so ličnica, Z-točka ob nosni votlini ali pterigomaksilarno področje ob bazi lobanje, in uporabimo napredne implantološke tehnike, kot so transnazalni, zigomatični, transsinusni in pterigoidni vsadki.

Prav zdravljenje zahtevnih primerov brezzobosti in izrazite atrofije čeljustne kosti predstavlja posebno nišo implantološkega dela Ortoimplant DENTAL SPA. Kadar klasična implantologija zaradi izrazitega pomanjkanja kosti ne omogoča fiksne rešitve, nam napredne implantološke tehnike omogočajo, da v velikem številu primerov najdemo drugo varno kostno sidrišče. Katero tehniko ter kakšno število, vrsto in razporeditev vsadkov bomo uporabili, določata individualna anatomija pacienta in načrt prihodnjega fiksnega protetičnega nadomestka. Pacienta ne prilagajamo konceptu All-on-4. All-on-X prilagajamo anatomiji pacienta.

Kdo je dober kandidat in kdo ni

Takojšnja obremenitev ni univerzalno uporabna, odločitev o njeni uporabi pa vedno temelji na individualni klinični oceni. Primernost je odvisna od več dejavnikov, ki jih ocenjujemo med diagnostiko in posegom:

• gostota in količina kosti na mestu vstavitve, saj mehkejša kost težje zagotovi potrebno primarno stabilnost
• doseženi navor in stabilnost vsadka, ocenjena med samim posegom
• navada škripanja z zobmi (bruksizem), ki povečuje obremenitev začasnega nadomestka
• splošno zdravstveno stanje, kajenje in drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na celjenje
• pripravljenost pacienta, da se med osteointegracijo drži prilagojene prehrane in dogovorjenih kontrol

V Ortoimplant DENTAL SPA je takojšnja obremenitev standardni del protokola All-on-X, zato pacienti praviloma dobijo začasne fiksne zobe isti dan ali v 24 urah po posegu. Izjemno redko, v posebnih in klinično posebej zahtevnih situacijah, lahko individualni anatomski in biološki pogoji zahtevajo drugačen pristop. Če primarna stabilnost vsadkov ne omogoča varne takojšnje obremenitve, je ne silimo. Vsadek takrat pustimo, da se brez neposredne obremenitve zaraste z okoliško kostjo, fiksni protetični nadomestek pa namestimo pozneje. To ni korak nazaj, to je odločitev v korist trajnosti.

Kaj lahko pričakujete po posegu

Začasne fiksne zobe pacient nosi med osteointegracijo, približno tri mesece. V tem obdobju spremljamo celjenje kosti in oblikovanje mehkih tkiv. Po koncu predvidenega obdobja osteointegracije in po kontroli začasni nadomestek zamenjamo s trajnim fiksnim protetičnim nadomestkom, individualno izdelanim za optimalno funkcijo in estetiko.

Pri konceptu novih fiksnih zob v enem dnevu v Ortoimplant DENTAL SPA ob lokalni anesteziji protokolarno uporabljamo potencirano analgosedacijo pod nadzorom anesteziologa, z intravensko aplikacijo zdravil in suplementacijo glede na individualne potrebe pacienta. Lokalna anestezija zagotavlja, da pacient med posegom ne čuti bolečine, analgosedacija pa odpravi strah in nelagodje ter omogoči, da tak, pogosto obsežen implantološki poseg pacient tako rekoč prespi in se ga najpogosteje malo ali sploh ne spominja.

Tretmaji DENTAL SPA spremljajo pacienta pred posegom, med njim in po njem, s ciljem priprave in podpore organizmu, prijetnejšega doživetja terapije ter ustvarjanja ugodnih pogojev za celjenje in procese, pomembne za osteointegracijo. Glede na individualne potrebe pacienta vključujejo limfno drenažo, intravensko suplementacijo, ozonoterapijo, hiloterapijo, magnetoterapijo ter, glede na indikacijo, hiperbarično oksigenoterapijo.

Najpomembneje je razumeti, da hitrost ni trik. Novi zobje v enem dnevu so rezultat skrbne izbire, natančnega načrtovanja in merljivih pogojev pri vstavitvi. Kadar so ti pogoji izpolnjeni, gre pacient domov s fiksnimi zobmi.

Pogosta vprašanja