10 stvari o zobnih vsadkih

Mirno in pošteno o tem, kaj vsadek je, kdo je primeren zanj, zakaj vsadek namesto mostička in kaj se ponudi, kadar je kosti premalo.

Strokovno pregledaldr. Zdenko Trampuš, DDS

Zobni vsadki so v zadnjih desetletjih postali zanesljiva pot do nadomeščanja izgubljenih zob. Tam, kjer smo nekoč posegli po mostičkih in snemnih protezah, danes na mesto izpadlega zoba pogosto vstavimo vsadek, ki prevzame vlogo zobne korenine.

Sodobni vsadki omogočajo estetiko in funkcijo, ki se približata naravnim zobem, tudi pacientom brez vseh zob pa ni več nujno nositi neudobne snemne proteze. Kljub temu vsadek ni čarobna rešitev za vsakogar in ni odgovor na prav vsako težo. Spodaj mirno in pošteno pojasnjujemo deset stvari, ki jih je dobro razumeti, preden se odločite.

Opomba pregledovalca: izvirnik je vseboval formulacijo, da so vsadki “nekaj najboljšega, kar se je zgodilo v zobozdravstvu”. Ublaženo v uravnoteženo trditev. Prosimo za potrditev, da je novi ton ustrezen.

1. Osnove

Kaj je vsadek?

Vsadek je majhen vijak, najpogosteje iz titana, ki ga vstavimo v čeljustno kost in tam nadomesti korenino manjkajočega zoba. Titan velja za dobro združljiv z živim tkivom, kost pa se sčasoma tesno spoji z njegovo površino v procesu, imenovanem oseointegracija. Na tako zasidran vsadek nato pritrdimo prevleko, mostiček ali fiksno protezo.

Prav ta zrastitev s kostjo daje vsadku stabilnost, po kateri se loči od snemnih rešitev. Titanovi vsadki so v uporabi že več desetletij in sodijo med dobro raziskane posege v zobozdravstvu.^[4]

2. Primernost

Kdo je primeren za vsadke?

Kandidat za vsadek je lahko skoraj vsak, pri komer za to obstaja utemeljena indikacija in je splošno zdravje urejeno. Pomembna okoliščina je, kaj se z leti dogaja s kostjo: ko zob izpade, se kost na tem mestu začne krčiti. Sistematski pregledi kažejo, da se rob čeljustnega grebena v prvem letu po izgubi zoba opazno stanjša, večina te izgube pa se zgodi že v prvih mesecih.^[1] Prav zato je pravočasna obravnava smiselna.

To pa ne pomeni, da je vsadek edina prava izbira za vsakogar. Odločitev je vedno individualna in temelji na kliničnem pregledu, 3D posnetku ter oceni splošnega zdravja in navad, kot je kajenje. Kadar vsadek ni najboljša pot, to pošteno povemo.

3. Primerjava

Zakaj vsadek in ne prevleka ali mostiček?

Glavna prednost vsadka je, da nadomesti manjkajoči zob, ne da bi bilo treba poseči po sosednjih zobeh. Pri klasičnem mostičku je namreč pogosto treba zbrusiti sosednja, včasih povsem zdrava zoba, da služita kot nosilca. Vsadek stoji samostojno in te potrebe ni.

Poleg tega vsadek prek žvečnih sil obremenjuje kost in tako pripomore k ohranjanju njenega obsega na mestu, kjer bi se sicer krčila. Ob dobri negi je to trajna rešitev; sistematski pregledi poročajo o približno 95 do 96 odstotni desetletni preživetveni stopnji vsadkov.^[4] Ali je v vašem primeru boljša izbira vsadek ali mostiček, je odvisno od stanja sosednjih zob, kosti in vaših pričakovanj.

4. Starost

Ali obstaja zgornja starostna meja za vstavitev vsadka?

Zgornje starostne meje praktično ni; nihče ni samodejno “prestar” za vsadek. Pri starejših pacientih ni odločilno število let, temveč splošno zdravje, urejenost kroničnih bolezni in zdravila, ki jih pacient jemlje, zlasti nekatera zdravila za kosti.

Na drugem koncu obstaja spodnja meja: pri mladih počakamo, da čeljust dokonča rast, saj vsadek za razliko od naravnega zoba ne raste skupaj z njo. O starosti in vsadkih podrobneje pišemo v ločenem prispevku.

Ali obstaja starostna meja za vstavitev vsadka

5. Pomanjkanje kosti

Ali lahko danes vsi dobijo vsadek?

Včasih je bila glavna ovira pomanjkanje kostnine, danes pa je tudi to pogosto rešljivo. Na voljo so metode, kot sta All-on-4 in Zygoma All-on-4, ter pterigoidni in subperiostalni vsadki, namenjeni brezzobim čeljustim z malo kosti. Te rešitve marsikateremu pacientu omogočijo prehod s snemne na fiksno protezo.

Naj bomo iskreni: to so zahtevnejši posegi, ki jih ne izvaja vsak. Sodijo v roke izkušenega tima in temeljijo na natančnem 3D načrtovanju. Prav obravnava pacientov z izrazitim pomanjkanjem kosti, vključno z redkejšimi tehnikami, je področje, ki mu v naši ordinaciji posvečamo posebno pozornost.

6. All-on-4

Kaj je metoda All-on-4?

All-on-4 je pristop, pri katerem v brezzobo zgornjo ali spodnjo čeljust vstavimo štiri vsadke, ki nosijo celotno fiksno protezo. Zadnja vsadka sta postavljena pod kotom, da izkoristita razpoložljivo kost in se pogosto izogneta potrebi po nadgradnji kosti.

Metoda je dobro raziskana. Sistematski pregled koncepta All-on-4 poroča o visokih preživetvenih stopnjah vsadkov, v povprečju nad 97 odstotkov v opazovanih obdobjih.^[2] Za marsikoga je privlačna tudi zato, ker je ob ustreznih pogojih mogoča takojšnja namestitev začasnega fiksnega zobovja.

All-on-4 in All-on-6, fiksni zobje na štirih ali šestih vsadkih

7. Zygoma

Kaj so vsadki Zygoma?

Vsadki Zygoma se ne vstavljajo v čeljust, temveč v ličnico (zigomatično kost), kjer je tudi pri močno stanjšani zgornji čeljusti navadno dovolj trdne opore. Ti vsadki so lahko precej daljši od običajnih.

Njihova prednost je, da pogosto premostijo hudo pomanjkanje kosti v zgornji čeljusti in se izognejo dolgotrajni nadgradnji kosti ali dvigu sinusnega dna. Za paciente, ki so že slišali, da zanje “ni rešitve”, so lahko prava možnost. Sistematski pregledi in metaanalize poročajo o visokih preživetvenih stopnjah zigomatičnih vsadkov, večinoma nad 95 odstotkov, ob tem pa opozarjajo tudi na možne zaplete, kot je vnetje sinusov.^[3] Zato je pomembna izkušena roka in skrbno spremljanje.

Vsadki za paciente brez kosti, Zygoma in druge napredne tehnike

8. Pterigoidni vsadki

Kaj so pterigoidni vsadki?

Pterigoidni vsadki so še ena možnost, kadar v zadnjem delu zgornje čeljusti primanjkuje kosti. Namesto nadgradnje kosti oporo poiščejo v trdnejšem predelu proti bazi lobanje in tako omogočijo pritrditev fiksne konstrukcije brez obsežnejših dodatnih posegov. Tudi to je zahtevnejša tehnika, ki terja natančno načrtovanje.

9. Subperiostalni vsadki

Kaj pa subperiostalni vsadki?

Pri subperiostalnem vsadku vijaka ne vstavimo neposredno v kost. Na kost namreč naležemo titanovo ogrodje, ki ga pritrdimo z majhnimi vijaki in nosi zobno konstrukcijo. Ta rešitev pride v poštev v posebnih primerih izrazitega pomanjkanja kosti, kadar drugi pristopi niso izvedljivi. Ali je smiselna za posameznega pacienta, se pokaže po temeljiti 3D analizi.

10. Po posegu

Kako pogosto je treba na kontrole po vstavitvi?

Uspeh implantološke terapije je skupno delo zdravnika in pacienta. To pomeni redne kontrole, na katerih preverimo stanje vsadkov in obzobnih tkiv, ter dosledno domačo ustno higieno. Prav skrbna nega okrog vsadkov je eden ključnih pogojev za njihovo dolgo življenjsko dobo.

Kako pogoste naj bodo kontrole, se dogovorimo individualno; sprva običajno pogosteje, pozneje pa navadno enkrat do dvakrat letno, če je vse stabilno. Redno spremljanje omogoča, da morebitno vnetje ob vsadku (periimplantitis) prepoznamo zgodaj, ko je obvladovanje enostavnejše.

Pogosta vprašanja