Marsikdo pride k nam z istim stavkom: nekje drugje so mu rekli, da vsadkov ni mogo\u010de vgraditi, ker nima dovolj kosti. Pogosto sledi predlog dolgotrajne kostne nadgradnje, v\u010dasih pa zgolj vrnitev k snemni protezi. Obe poti sta legitimni, nista pa edini. V zadnjih dveh desetletjih se je razvila skupina tehnik, ki se izognejo pomanjkanju kosti tam, kjer je je premalo, in namesto tega poi\u0161\u010dejo trdno oporo drugje v obrazni strukturi. Prav te re\u0161itve so v ospredju na\u0161ega dela.<\/p>\n
Ta \u010dlanek pojasnjuje, kaj pomeni \u201evsadek brez kostne nadgradnje", katere tehnike obstajajo in za koga so smiselne. Namenoma se ne spu\u0161\u010damo v celoten potek klasi\u010dne implantacije, saj gre tu za druga\u010dno vrsto primerov: za ljudi z izrazito atrofijo, predvsem v zgornji \u010deljusti.<\/p>\n
Ko izgubimo zob, se kost okoli njega za\u010dne kr\u010diti. V zgornji \u010deljusti se z leti spusti tudi maksilarni sinus, votlina za li\u010dnico, kar dodatno zmanj\u0161a koli\u010dino kosti, na katero bi lahko naslonili vsadek. Pri dolgotrajni brezzobosti tega prostora v\u010dasih preprosto ni ve\u010d dovolj.<\/p>\n
Klasi\u010den odgovor na to je kostna nadgradnja: dodajanje lastne ali nadomestne kosti in \u010dakanje, da se zaraste. Metoda deluje, a pri obse\u017eni atrofii pomeni ve\u010d posegov, dalj\u0161e celjenje in ve\u010djo obremenitev za bolnika. Prav zato so nastale tehnike, ki oporo za nove zobe najdejo v predelih, kjer trdne kosti ne primanjkuje, in se nadgradnji ve\u010dinoma izognejo. V literaturi jih pogosto imenujejo \u201egraftless" re\u0161itve, torej re\u0161itve brez presajanja kosti.<\/p>\n
Najbolj poznana med njimi je pri zmerni atrofii postavitev po\u0161evnih vsadkov, ki jo ve\u010dina ljudi pozna pod imenom All-on-4<\/a> (in razli\u010dico All-on-6). Namesto da bi vsadke postavili navpi\u010dno v predel, kjer kosti ni dovolj, jih dva zadnja nagnemo. Tako izkoristimo obstoje\u010do kost pred sinusom in se sinusu izognemo, celoten most z zobmi pa dobi \u0161tiri do \u0161est opornih to\u010dk.<\/p>\n Pomislek, ki ga bolniki pogosto sli\u0161ijo, je, ali nagnjeni vsadki zdr\u017eijo enako dobro kot navpi\u010dni. Meta-analiza, ki so jo objavili Mehta in sodelavci (2021), je primerjala ravno to. Po treh letih takoj\u0161nje obremenitve med nagnjenimi in navpi\u010dnimi vsadki ni bilo statisti\u010dno zna\u010dilne razlike, niti v pre\u017eivetju niti v izgubi kosti okoli vsadka. Pre\u017eivetje je bilo v obeh skupinah nad 99 odstotki.[1]<\/sup> Delo je v angle\u0161\u010dini, sklep pa je za bolnika pomirjujo\u010d: nagib sam po sebi ne poslab\u0161a rezultata.<\/p>\n Prav ta pristop pogosto omogo\u010da fiksne zobe \u017ee v 24 urah, saj je most mogo\u010de pritrditi na dan posega, dokon\u010dno protetiko pa izdelamo po celjenju.<\/p>\n Kadar je zgornje \u010deljusti premalo tudi za po\u0161evne vsadke, se opremo na najtrdnej\u0161o kost v tem delu obraza, na li\u010dnico. Zigomati\u010dni vsadki so dalj\u0161i od obi\u010dajnih in sidri\u0161\u010de najdejo prav v njej. Za bolnika to pomeni, da lahko dobi fiksne zobe tam, kjer bi sicer bila potrebna obse\u017ena nadgradnja, ali kjer je bila ta \u017ee neuspe\u0161na.<\/p>\n Gre za zahteven poseg, ki sodi v roke izku\u0161ene ekipe, rezultati v literaturi pa so spodbudni. Obse\u017een sistemati\u010dni pregled, ki so ga pripravili Sol\u00e0 P\u00e9rez in sodelavci (2022) in je zajel 196 objav, poro\u010da o kumulativni uspe\u0161nosti 98,5 odstotka v prvem letu, ki z leti po\u010dasi upada na 96,1 odstotka po ve\u010d kot petih letih.[2]<\/sup> Isti pregled odkrito navaja tudi zaplete, na katere je treba biti pozoren: dra\u017eljaji mehkih tkiv in vnetje sinusa (rinosinusitis) sta med pogostej\u0161imi. Prav zaradi tega sta natan\u010dno na\u010drtovanje in redne kontrole del zdravljenja, ne dodatek k njemu.<\/p>\n Druga mo\u017enost za zadnji del zgornje \u010deljusti so pterigoidni vsadki. Postavimo jih nazaj in navzgor, v \u010dvrsto kost ob pterigoidnem izrastku, torej za maksilarnim sinusom. S tem pridobimo trdno zadnjo oporo za most, ne da bi se dotaknili sinusa ali potrebovali nadgradnjo.<\/p>\n Sistemati\u010dni pregled in meta-analiza, ki sta ju objavila Raouf in Chrcanovic (2024) ter je zajel 38 \u0161tudij in ve\u010d kot 3.000 pterigoidnih vsadkov, navaja desetletno kumulativno pre\u017eivetje 92,5 odstotka.[3]<\/sup> Avtorja opa\u017eata, da se ve\u010dina neuspehov zgodi v prvem letu in da vsadki, ki so povezani v skupno konstrukcijo (spline), pre\u017eivijo bolje kot posami\u010dni. To je eden od razlogov, zakaj pterigoidne vsadke praviloma vklju\u010dimo v celoten most in ne obravnavamo lo\u010deno.<\/p>\n Za redke, najbolj zahtevne primere obstajata \u0161e dve poti. Subperiostalni vsadek ne gre v kost, temve\u010d se kot ogrodje po meri nasloni nanjo, pod dlesen. Sodobne razli\u010dice na\u010drtujemo digitalno in izdelamo s pomo\u010djo CAD\/CAM tehnologije, kar je zanesljivost v primerjavi s starej\u0161imi izvedbami izbolj\u0161alo.<\/p>\n Sistemati\u010dni pregled avtorjev Sudhir in sodelavci (2025), ki je primerjal graftless re\u0161itve pri atrofirani zgornji \u010deljusti, za subperiostalne vsadke poro\u010da o kratkoro\u010dnem pre\u017eivetju okoli 97,8 odstotka, pri \u010demer avtorji poudarjajo, da gre za novej\u0161o mo\u017enost z manj dolgoro\u010dnimi podatki kot pri zigomati\u010dnih vsadkih.[4]<\/sup> Isti pregled zigomati\u010dne vsadke potrjuje kot pot z bolje dokumentirano dolgoro\u010dno napovedjo. Transnazalni pristop, pri katerem oporo poi\u0161\u010demo ob nosni odprtini, je \u0161e bolj specifi\u010den in ga uporabljamo le v posebej izbranih primerih.<\/p>\n Nobene od na\u0161tetih tehnik ne izberemo vnaprej. Izhodi\u0161\u010de je vedno posnetek CBCT, tridimenzionalna slika \u010deljusti, ki poka\u017ee, kje je kost trdna in kje je ni. Na tej podlagi z vodeno implantologijo na\u010drtujemo vsak vsadek \u0161e pred posegom, tako da \u017ee pri na\u010drtovanju vemo, katera opora je na voljo in katera kombinacija tehnik je za vas najbolj smiselna. Pri istem bolniku pogosto zdru\u017eimo ve\u010d pristopov, na primer po\u0161evne vsadke spredaj in zigomati\u010dne ali pterigoidne zadaj.<\/p>\n Na\u0161e izhodi\u0161\u010de je, da za skoraj vsak primer obstaja re\u0161itev, tudi kadar so drugje rekli, da je ni. To ne pomeni, da je vsaka tehnika primerna za vsakogar. Pomeni le, da odgovor i\u0161\u010demo naprej, dokler ne najdemo pristopa, ki ustreza va\u0161im tkivom in va\u0161im pri\u010dakovanjem.<\/p>\n Zahtevnej\u0161i posegi zaslu\u017eijo bolj\u0161e okrevanje. Bolnikom, ki jih skrbi bole\u010dina ali dol\u017eina posega, ponujamo analgosedacijo, blago sedacijo, ob kateri je zahvat mirnej\u0161i in prijetnej\u0161i. Za podporo celjenju v okviru DENTAL SPA uporabljamo hiperbari\u010dno kisikovo terapijo v barokomori, ozonoterapijo, limfno drena\u017eo pred posegom in intravenske vitaminske dodatke. Cilj teh postopkov je udobnej\u0161i potek in mirnej\u0161e okrevanje, ne pa nadome\u0161\u010danje same kirur\u0161ke natan\u010dnosti.<\/p>\n \u010ce ste \u017ee sli\u0161ali, da vsadki pri vas niso mogo\u010di, to pri nas pomeni predvsem eno: potrebno je drugo mnenje, opravljeno s pravo diagnostiko. Prvi pregled pri nas je brezpla\u010den. Na njem pogledamo va\u0161e stanje, po potrebi opravimo CBCT in odkrito povemo, katere poti so realne. Brez pritiska in brez pretiranih obljub, s tremi desetletji izku\u0161enj v implantologiji za nami.<\/p>\n Pogosto da. Obstaja skupina tehnik, ki se izognejo pomanjkanju kosti in oporo poi\u0161\u010dejo drugje v obrazni strukturi, na primer v li\u010dnici ali v zadnjem delu \u010deljusti. Ali je taka re\u0161itev primerna za vas, lahko odkrito povemo \u0161ele po klini\u010dnem pregledu in posnetku CBCT.<\/p>\n<\/div>\n Gre za tako imenovane graftless re\u0161itve, torej re\u0161itve brez presajanja kosti. Namesto da bi manjkajo\u010do kost dodajali in \u010dakali, da se zaraste, vsadke usmerimo v predele, kjer trdne kosti ne primanjkuje. Tako se v ve\u010dini primerov obse\u017eni nadgradnji izognemo.<\/p>\n<\/div>\n Po razpolo\u017eljivi literaturi da. Meta-analiza Mehta in sodelavcev (2021) po treh letih ni pokazala statisti\u010dno zna\u010dilne razlike med nagnjenimi in navpi\u010dnimi vsadki, niti v pre\u017eivetju niti v izgubi kosti okoli vsadka, pre\u017eivetje pa je bilo v obeh skupinah nad 99 odstotki. Sam nagib torej ne poslab\u0161a rezultata.<\/p>\n<\/div>\n Pri po\u0161evnih vsadkih je most pogosto mogo\u010de pritrditi \u017ee na dan posega, kar omogo\u010da fiksne zobe v 24 urah. Dokon\u010dno protetiko nato izdelamo po celjenju. Za vsak primer posebej po pregledu ocenimo, ali je tak potek pri vas realen.<\/p>\n<\/div>\n Zigomati\u010dni vsadki so dalj\u0161i od obi\u010dajnih in sidri\u0161\u010de najdejo v li\u010dnici, najtrdnej\u0161i kosti v tem delu obraza. Uporabimo jih, kadar je zgornje \u010deljusti premalo tudi za po\u0161evne vsadke ali kadar je bila nadgradnja \u017ee neuspe\u0161na. Gre za zahteven poseg, ki sodi v roke izku\u0161ene ekipe in zahteva natan\u010dno na\u010drtovanje ter redne kontrole.<\/p>\n<\/div>\n Nobene tehnike ne izberemo vnaprej. Izhodi\u0161\u010de je vedno posnetek CBCT, na podlagi katerega z vodeno implantologijo vsak vsadek na\u010drtujemo \u0161e pred posegom. Pri istem bolniku pogosto zdru\u017eimo ve\u010d pristopov, na primer po\u0161evne vsadke spredaj in zigomati\u010dne ali pterigoidne zadaj.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n Marsikdo pride k nam z istim stavkom: nekje drugje so mu rekli, da vsadkov ni mogo\u010de vgraditi, ker nima dovolj kosti. Pogosto sledi predlog dolgotrajne kostne nadgradnje, v\u010dasih pa zgolj vrnitev k snemni protezi. Obe poti sta legitimni, nista pa edini. V zadnjih dveh desetletjih se je razvila skupina tehnik, ki se izognejo pomanjkanju kosti tam, kjer je je premalo, in namesto tega poi\u0161\u010dejo trdno oporo drugje v obrazni strukturi. Prav te re\u0161itve so v ospredju na\u0161ega dela.<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1277,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[56],"tags":[],"class_list":["post-990","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vsadki-brez-kosti-sl"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/990","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=990"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/990\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1693,"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/990\/revisions\/1693"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1277"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=990"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=990"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=990"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}Zigomati\u010dni vsadki: opora v li\u010dnici<\/h2>\n
Pterigoidni vsadki: izraba zadnjega dela \u010deljusti<\/h2>\n
Subperiostalni in transnazalni vsadki: ko je kosti res malo<\/h2>\n
Kako izberemo pravo pot<\/h2>\n
Okrevanje in udobje med posegom<\/h2>\n
Prvi korak<\/h2>\n
Pogosta vpra\u0161anja<\/h2>\n
Ali res lahko dobim vsadke, \u010deprav so mi drugje rekli, da nimam dovolj kosti?<\/h3>\n
Kaj pomeni vsadek brez kostne nadgradnje?<\/h3>\n
Ali nagnjeni vsadki pri konceptu All-on-4 zdr\u017eijo enako dobro kot navpi\u010dni?<\/h3>\n
Kako hitro lahko dobim fiksne zobe?<\/h3>\n
Kaj so zigomati\u010dni vsadki in kdaj jih uporabite?<\/h3>\n
Kako se odlo\u010dite, katera tehnika je prava zame?<\/h3>\n
Viri in literatura<\/h2>\n
\n