Dobro vra\u0161\u010den zobni vsadek se ne ogla\u0161a. V kosti nima \u017eivca, zato zdrav vsadek ne boli in ga sploh ne \u010dutite. Ko se torej okoli vsadka pojavi bole\u010dina, pritisk, krvavenje ali oteklina, to ni malenkost, ampak znak, da tkivo okoli njega ni v redu. Prav zato je pomembno, da znake prepoznate zgodaj, saj se v zgodnji fazi te\u017eava pogosto \u0161e da povsem obrniti.<\/p>\n
Vnetje okoli vsadka poteka v dveh stopnjah. Prva je periimplantatni mukozitis<\/b>: vnetje zajame samo mehko tkivo, dlesen okoli vsadka. Ta stopnja je povratna. \u010ce jo pravo\u010dasno obravnavamo z odstranitvijo oblog in izbolj\u0161ano nego, se dlesen praviloma pozdravi in vsadek ostane stabilen.<\/p>\n
Druga, resnej\u0161a stopnja je periimplantitis<\/b>. Tu vnetje napreduje globlje in za\u010dne razgrajevati kost, ki dr\u017ei vsadek. Izguba kosti se ne povrne sama od sebe. Klini\u010dno periimplantitis prepoznamo po krvavenju ali gnojnem izcedku ob sondiranju, poglobljenih \u017eepih (pogosto 6 mm ali ve\u010d) in radiografsko vidni izgubi podporne kosti, obi\u010dajno 3 mm ali ve\u010d (Kormas in sod., 2020; Diaz in sod., 2022).<\/p>\n
Stanje ni redko. Sistemati\u010dni pregled 57 \u0161tudij je ocenil, da se periimplantitis pojavi pri pribli\u017eno 19,5 odstotka pacientov z vsadki in pri okoli 12,5 odstotka vseh vstavljenih vsadkov (Diaz in sod., 2022). To pa ne pomeni, da je vsak vsadek obsojen na te\u017eave, temve\u010d da so redni nadzor in dobra nega klju\u010dni.<\/p>\n
Periimplantitis je pogosto zahrbten, ker v za\u010detku ne povzro\u010da mo\u010dne bole\u010dine. Bolj kot na hudo bole\u010dino bodite torej pozorni na drobne, vztrajne spremembe:<\/p>\n
Majanje vsadka je najresnej\u0161i znak. Medtem ko krvavenje in oteklina ka\u017eeta na vnetje mehkega tkiva, gibljivost samega vsadka pogosto pomeni, da je vez med vsadkom in kostjo \u017ee resno prizadeta. V tem primeru se je treba oglasiti \u010dim prej.<\/p>\n
V ozadju je skoraj vedno bakterijski biofilm, torej zobne obloge, ki se nabirajo ob robu vsadka. Nekateri dejavniki verjetnost te\u017eav pove\u010dajo. Najbolj dosledno v literaturi izstopata kajenje<\/b> in sladkorna bolezen<\/b>, poleg tega pa \u0161e slaba ustna higiena, preteklo obolenje obzobnih tkiv (parodontitis), ostanki cementa pod proteti\u010dnim delom in odsotnost rednih kontrol (Kormas in sod., 2020). \u010ce ste v preteklosti izgubili zobe zaradi parodontoze, ste bolj izpostavljeni tudi pri vsadkih, kar pa ni razlog za odla\u0161anje, temve\u010d za skrbnej\u0161i nadzor.<\/p>\nKaj storiti, ko opazite znake<\/h2>\n
Prvo pravilo je preprosto: ne \u010dakajte, da mine samo od sebe, in ne posku\u0161ajte re\u0161evati z mo\u010dnej\u0161im \u0161\u010detkanjem na silo. Naro\u010dite se na pregled. Zobozdravnik ali parodontolog bo s sondiranjem in po potrebi rentgenskim posnetkom ali CBCT ocenil, ali gre za vnetje mehkega tkiva ali za izgubo kosti. Ta razlika dolo\u010da celoten potek zdravljenja.<\/p>\n
Pri mukozitisu<\/b> je zdravljenje ve\u010dinoma nekirur\u0161ko: strokovno \u010di\u0161\u010denje vsadka, odstranitev oblog in obnova doma\u010de nege. Pregled dokazov ka\u017ee, da je nekirur\u0161ko zdravljenje mukozitisa u\u010dinkovito in da se vnetje ob doslednem \u010di\u0161\u010denju umiri (Su\u00e1rez-L\u00f3pez del Amo in sod., 2016).<\/p>\n
Pri periimplantitisu<\/b> je slika druga\u010dna. Isti pregled ugotavlja, da so pri periimplantitisu izidi zgolj nekirur\u0161kega zdravljenja skromni in slabo predvidljivi, saj samo \u010di\u0161\u010denje ne obnovi \u017ee izgubljene kosti (Su\u00e1rez-L\u00f3pez del Amo in sod., 2016). Zato je pri napredovalih primerih pogosto potreben kirur\u0161ki poseg, s katerim se o\u010disti povr\u0161ina vsadka in po potrebi poskusi obnoviti podporno tkivo. Bolj ko je stanje zgodnje, manj invazivno je zdravljenje in bolj\u0161a je napoved. To je najmo\u010dnej\u0161i argument za to, da znake jemljete resno takoj.<\/p>\nNega in trajnost: kako do te\u017eav sploh ne pride<\/h2>\n
Trajnost vsadka se ne odlo\u010di v ordinaciji na dan posega, ampak v letih vsakodnevne nege in rednih kontrol. Ker je mukozitis povratno stanje in hkrati predhodnik periimplantitisa, je prav ta stopnja mesto, kjer se najve\u010d dobi\u010dka ustvari z majhnim trudom (Pereira in sod., 2025).<\/p>\n
Doma\u010da rutina je temelj: dvakrat dnevno \u0161\u010detkanje z mehko \u0161\u010detko, \u010di\u0161\u010denje medzobnih prostorov in okolice vsadka z medzobnimi \u0161\u010detkicami ali nitko, po potrebi ustna prha. Ob tem pa so nepogre\u0161ljive redne vzdr\u017eevalne kontrole. Retrospektivna raziskava, na katero se sklicuje pregledni \u010dlanek iz leta 2025, je pokazala, da so imeli pacienti brez rednega strokovnega vzdr\u017eevanja pribli\u017eno 4,25-krat ve\u010dje tveganje za razvoj periimplantitisa kot tisti, ki so hodili na redne kontrole (Pereira in sod., 2025). Redno vzdr\u017eevanje torej ni formalnost, ampak dejaven ukrep za dolgo \u017eivljenjsko dobo vsadka.<\/p>\n
V na\u0161i kliniki na te kontrole gledamo kot na sestavni del zdravljenja z vsadki, ne kot na dodatek. Ob strokovnem \u010di\u0161\u010denju in nadzoru dlesni sta na voljo tudi ozonoterapija in hiperbari\u010dna oksigenoterapija kot podpora celjenju tkiva.<\/p>\n
\u010ce ste opazili kateregakoli od zgornjih znakov ali \u010de \u017ee dlje niste bili na pregledu vsadka, se naro\u010dite na kontrolo. Zgodnja obravnava je skoraj vedno preprostej\u0161a, prijaznej\u0161a in bolj predvidljiva kot posredovanje, ko je kost \u017ee prizadeta.<\/p>\n
V prvih dneh po vstavitvi sta blaga napetost in ob\u010dutljivost pri\u010dakovani in minevata, ko se tkivo celi. Zaskrbljujo\u010da je bole\u010dina, ki se pojavi mesece ali leta po tem, ko je vsadek \u017ee povsem za\u017eivel in vas do tedaj ni motil. Zdrav vsadek ne krvavi, ne gnoji in ne boli pri \u017eve\u010denju, zato novega in postopoma nara\u0161\u010dajo\u010dega nelagodja ne gre pripisovati privajanju.<\/p>\n<\/div>\n
Doma lahko posumite, \u010de so dlesni okoli vsadka trajno rde\u010de ali otekle, \u010de se ob \u0161\u010detkanju ali \u010di\u0161\u010denju z medzobnim pripomo\u010dkom pojavi kri, \u010de je ob enem vsadku gnoj ali neprijeten zadah, \u010de se dlesni umikajo, tako da se vidi kovinski del ali navoj, ter ob topi bole\u010dini ali ob\u010dutljivosti pri ugrizu. Ob\u010dutek, da se vsadek rahlo premika, je pozen znak in obi\u010dajno pomeni, da je izgubljene \u017ee precej kosti, zato nima smisla \u010dakati, da se pojavi. Na pregledu se stanje oceni s sondiranjem \u017eepkov in rentgenskim posnetkom.<\/p>\n<\/div>\n
Sistemati\u010dni pregled z metaanalizo iz leta 2022 ocenjuje, da se pojavi pri pribli\u017eno enem od petih pacientov z vsadki, gledano po posameznem vsadku pa pri okoli 12 odstotkih. To niso \u0161tevilke, ki bi morale pla\u0161iti, temve\u010d opomnik, da ima redna kontrola vsadkov prav toliko smisla kot kontrola naravnih zob.<\/p>\n<\/div>\n
V zgodnji fazi, pri mukozitisu in bla\u017ejem periimplantitisu, je prva izbira vedno nekirur\u0161ko zdravljenje: strokovna odstranitev oblog s povr\u0161ine vsadka in okrepljena higiena doma. Strokovni konsenz tak pristop priporo\u010da kot za\u010detni ukrep, preden se razmi\u0161lja o kakr\u0161ni koli operaciji. Pri napredovalem periimplantitisu z izrazito izgubo kosti je v\u010dasih potreben kirur\u0161ki poseg, da se povr\u0161ina vsadka o\u010disti.<\/p>\n<\/div>\n
V ve\u010dini primerov re\u0161itev obstaja, odlo\u010ditev pa je odvisna od tega, koliko kosti je bilo izgubljene in ali je vnetje umirjeno. Najprej se sanira vzrok, saj vstavitev v tkivo, v katerem vnetje \u0161e traja, ponovi isto te\u017eavo. Po CBCT posnetku in oceni stanja kosti vam lahko povemo, katere so realne mo\u017enosti v va\u0161em primeru.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n
Dobro vra\u0161\u010den zobni vsadek se ne ogla\u0161a. V kosti nima \u017eivca, zato zdrav vsadek ne boli in ga sploh ne \u010dutite. Ko se torej okoli vsadka pojavi bole\u010dina, pritisk, krvavenje ali oteklina, to ni malenkost, ampak znak, da tkivo okoli njega ni v redu. Prav zato je pomembno, da znake prepoznate zgodaj, saj se v zgodnji fazi te\u017eava pogosto \u0161e da povsem obrniti.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":1295,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[61],"tags":[],"class_list":["post-1014","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-nega-in-trajnost-sl"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1014","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1014"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1014\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1584,"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1014\/revisions\/1584"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1295"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1014"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1014"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ortoimplant.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1014"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}