Ozonoterapija v zobozdravstvu: čemu služi in kdaj pomaga

Ozon je plin, sestavljen iz treh atomov kisika. V naravi nastaja med nevihtami, v ordinaciji pa ga pripravimo tik pred uporabo iz čistega medicinskega kisika, ker je nestabilen in hitro razpade. V zobozdravstvu ni nekaj novega, uporablja se že desetletja. Zanimanje zanj je v zadnjih letih naraslo predvsem zaradi dveh lastnosti: uničuje mikroorganizme in lahko podpre celjenje mehkega tkiva. V tem članku pojasnjujemo, kaj ozon v ustih dejansko počne, kje ga raziskave podpirajo in kje so meje.

Tri oblike ozona v zobni ordinaciji

Ozon uporabljamo v treh oblikah, izbira pa je odvisna od namena:

• Plinasti ozon, ki ga nanesemo neposredno na tkivo ali v prostor, na primer v pripravljeno kirurško mesto ali v koreninski kanal.
• Ozonirana voda za izpiranje in razkuževanje, ki jo dobimo tako, da plin raztopimo v fiziološki raztopini ali vodi.
• Ozonirano olje, ki ozon zadrži dlje in ga uporabljamo za dnevno oskrbo rane doma.

Delovanje je pri vseh podobno. Ozon oksidira zunanjo membrano bakterij, virusov in gliv ter jih tako poškoduje. Prednost je, da deluje lokalno in ne razvije odpornosti tako, kot jo pri ponavljajoči rabi lahko razvijejo mikroorganizmi na antibiotike.

Protimikrobno delovanje in karies

Največ dokazov obstaja za protimikrobni učinek. Sistematični pregled sedmih randomiziranih raziskav o globokih zobnih votlinah je pokazal, da ozon zmanjša število bakterij, a je razpon rezultatov velik: od skromnih sedmih odstotkov do več kot devetdesetih, odvisno od koncentracije, časa nanosa in naprave. V nekaterih raziskavah je bil primerljiv s klorheksidinom, v drugih nekoliko slabši od njega. Avtorji so ozon ocenili kot učinkovit pri zmanjšanju bakterijske obremenitve, a so opozorili na visoko tveganje pristranskosti v vključenih raziskavah.^[1]

Pri kariesu mlečnih zob je slika podobna. Pregled sedmih kliničnih raziskav je zaključil, da je ozon lahko koristen in vsaj enako učinkovit kot druge nekirurške možnosti, a hkrati poudaril, da ni dovolj trdnih dokazov, da bi ga priporočili namesto uveljavljenih pristopov. Metaanalize niso mogli izvesti zaradi majhnega števila in raznolikosti raziskav.^[2] Iz tega sledi preprosto sporočilo: ozon je smiseln pripomoček ob standardnem zdravljenju, ne pa njegova zamenjava.

Ozon po vstavitvi zobnega vsadka

Za paciente z vsadki je najbolj zanimivo prav področje okrevanja. Randomizirana raziskava iz leta 2025 je pri 84 pacientih primerjala vstavitev vsadka z ozonom in brez njega. V skupini z ozonom so kirurško mesto izpirali z ozonirano fiziološko raztopino, v ležišče uvedli plinasti ozon za trideset sekund in ga dodali še okoli rane. Rezultati so bili opazni. Bolečina po 24 in 48 urah je bila v skupini z ozonom pomembno nižja, celjenje mehkega tkiva po sedmih in štirinajstih dneh pa boljše, merjeno po uveljavljenem indeksu celjenja. Vse razlike so bile statistično značilne.^[3]

To se ujema z logiko, ki jo v ordinaciji vidimo v praksi. Manj bakterij v rani in boljša oskrba tkiva pomenita mirnejše prve dni po posegu. Pri tem gre za eno raziskavo z eno skupino pacientov, zato je smiselno rezultat brati kot spodbuden in ne kot dokončen.

Kje ozon umeščamo v okrevanje v našem DENTAL SPA

Ozonoterapija je pri nas del širšega medicinskega okrevanja, ne samostojno zdravljenje. Uporabljamo jo ob drugih metodah, ki podpirajo telo pred posegom in po njem, med njimi so hiperbarična oksigenoterapija v barokomori, limfna drenaža in intravenski vitaminski dodatki. Cilj je zmanjšati mikrobno obremenitev na mestu posega in pacientu olajšati prve dni, ko so oteklina in nelagodje običajno najbolj izraženi.

Ozon je še posebej smiseln pri zahtevnejših posegih, kot so vstavitve v predele s slabšo prekrvavitvijo ali daljše kirurgije. Pri anksioznih pacientih ga pogosto kombiniramo z blago sedacijo, saj je nanos hiter in za pacienta neopazen.

Kdaj ozon ni prava izbira in kje so meje

Ozon ni čudežno zdravilo in ga ne predstavljamo kot takega. Pri zdravljenju koreninskih kanalov na primer ne nadomesti mehanske obdelave kanala in izpiranja z natrijevim hipokloritom, ki ostaja temelj uspešne endodontije. Ozon je tu lahko dodatek, ki pomaga zmanjšati število bakterij, a sam po sebi ne zadošča.

Prav tako velja previdnost tam, kjer dokazi še niso trdni. Za nekatere estetske ali kariološke učinke so raziskave premajhne ali preveč raznolike, da bi lahko obljubljali izid. V takih primerih raje jasno povemo, kaj vemo in česa ne. Ozona se nikoli ne vdihava, saj v pljučih deluje dražeče, zato pri nanosu v ustih uporabljamo ustrezno zaščito in odsesavanje.

Za koga je ozonoterapija smiselna

Metoda je lahko koristna za paciente, ki jih čaka kirurški poseg z vsadki in želijo mirnejše okrevanje, za tiste z anamnezo počasnejšega celjenja ter za paciente, pri katerih želimo mikrobno obremenitev pred posegom čim bolj znižati. Ali je ozon v vašem primeru smiseln, presodimo na pregledu, kjer upoštevamo vaše zdravstveno stanje, vrsto posega in vaša pričakovanja. Prvi pregled je pri nas brezplačen in je pravo mesto za tak pogovor.

Pogosta vprašanja